Sedim v postelji in razmišljam, nakar me kot strela z jasnega zadane, da ljudje resnično potrebujemo razumevanje! Ljubezen je gonilna sila človeka. Če je v nas dovolj ljubezni in sočutja, bo prišlo tudi razumevanje. Ugotavljam, da ljudje ne ločimo razlike med strinjanjem in razumevanjem.
V teoriji vsi vemo, da se ljudje ne rabimo vedno strinjati drug z drugim.
V praksi pa to dejstvo zanemarimo. Ljudje se z nami strinjajo iz različnih razlogov.
Eni ljudje se z nami strinjajo, da bi nam ugodili,drugi zato, ker imajo tako ali tako že izdelano mnenje in se preprosto sklada z našim (tukaj samo ponavljamo kar že vemo) , tretji zato, ker ne upajo izraziti svojega mnenja kljub temu , da se z nami ne strinjajo...Skratka razlogov je veliko zakaj se nekdo z nami strinja. Kar je pomembno je, da vemo: Če se človek z nami strinja še ne pomeni , da nas tudi razume! In povsem mogoče je, da kljub temu da se človek z nami oz. z našim delovanjem ne strinja, razume nas oz. naše stališče! Zaradi nerazumevanja (pomanjkanja ljubezni in sočutja) prihaja do trenj, sporov, obsojanja ljudi , konec koncev tudi vojn. Ko človek zares razume človeka, se zgodi, da kljub nestrinjanju ohrani trezno glavo in odprto srce, ki sta pogoja za razumevanje človeka. Menim, da šele pod tema pogojema lahko človek dejansko sliši človeka in ne samo posluša in se morda kaj novega nauči. Dokler bomo ljudje poslušali v okvirjih strinjanja/nestrinjanja- ne bomo nikogar zares slišali, kaj šele razumeli. Dokler bomo človeka poslušali brez razumevanja, se bo v nas vedno oglasil alarm uporništva, ki nam bo preprečeval, da ljudi zares slišimo.

Z ljubeznijo, 
anu