Kako sem še nekaj časa nazaj sanjarila, da bi moja napisana besedila postala pesmi. Ob sebi sem želela imeti ljudi, ki bi z ljubeznijo ustvarjali glasbo. Predstavljala sem si, kako stojim na odru z velikim bendom. Včasih se mi je to zazdelo tako zelo nemogoče. Večkrat sem zvečer zaspala tudi v solzah, saj je hrepenenje po tem bilo zelo močno. Marsikdo misli, da je glasba vir moje sreče. Pa ni. Sreča oz. zadovoljstvo se skriva v meni. Skoziglasbo pa sedaj lahko pojem o sreči. Sporočam svetu svoje zgodbe. Glasba je moja prva ljubezen in prijateljica.

Če pogledam nazaj, je za mano toliko sestankov z različnimi ljudmi, ki jim je bila všeč moja glasba. A kaj, ko njihovi nameni niso bili najbolj iskreni. Vsak sestanek se je začel s pogovorom o denarju. Vsakega je zanimal le denar. Seveda je ta pomemben, saj prinaša hrano na mizo. A zanimalo me je, kje so ljudje, ki ljubijo in spoštujejo glasbo tako zelo, da bi se zanjo tudi odpovedali marsičemu le zato, da bi jo ustvarjali. Sama sem kljub padcem vztrajala, saj sem tako zelo verjela v to, kar želim. Danes vem, da ne uspe vsakomur uresničiti svojih ciljev, saj niso vsi pripravljeni vložiti časa, denarja, truda ali se odpovedati ostalemu kratkoročnemu in navideznemu zadovoljstvu, ki ga prinašajo marketinške 'animacije'.

Veliko ljudi je bilo tudi užaljenih, da nisem sodelovala z njimi. Preprosto se njihov namen ni skladal z mojim.

Dekle z naslovnice je naslov moje prve pesmi, ki sva jo ustvarila skupaj z Miho Korenom.

Ta človek je s svojo karizmo vstopil v trafiko. V pravem času, na pravem mestu in s pravim namenom sva se dogovorila za 'sestanek' v garaži. Sestanek se je začel tako, da je v roke takoj vzel kitaro in začel igrati, jaz pa peti. Sploh se nisva pogovarjala. Bila sem naravnost navdušena, saj sva se ujela. Miha Koren je verjel vame bolj kot jaz sama. Kako zelo naju druži ljubezen do glasbe. Hvaležna sem za glasbo, ki jo piše. Hvaležna sem, da me je toliko naučil o glasbi. Še vedno se učim. Kljub znanju, ki ga ima, ostaja preprost in kljub temu, da je producent, daje svobodo, da ustvarjava skupaj.

Ljudje me stalno ogovarjajo in dajejo nasvete, čeprav ne sprašujem zanje. Morala bi peti glasbo, ki prinaša zaslužek, pravijo. Morala bi poiskati založbo. Umetniki so reveži. Glasba je hobi. Tudi čevljarju ne govorite, kako naj popravlja čevlje, mar ne? Naj vam povem, da je glasba način življenja. Je kot dihanje. Življenje je pesem. Ne delam glasbo za oči ali za denar. Vem, kaj hočem in za tem stremim. Delam glasbo za tiste, ki slišijo s srcem in seveda želim, da bom za to tudi pošteno plačana. Tudi glasbeniki moramo jesti.

Foto: Ksenija Mikor